Konec medu "iz EU in izven EU", poreklo mora biti zdaj pošteno označeno

Od 14. junija veljajo nova pravila za označevanje medu v Evropski uniji. Oznaka, da je poreklo medu "iz EU in izven EU", ne bo več dovoljena, ampak bo treba natančno označiti, od kod prihaja med. Navesti bo treba vse države porekla v padajočem vrstnem redu s pripadajočim deležem v odstotkih, na pet odstotkov natančno.

Če bo med iz Slovenije, bo tako pisalo "Slovenija 100 %", če bo šlo za mešanico, pa bo pisalo na primer "Država1 40 %, Država2 30 %, Država3 20 %, Država4 10 %".

Med, ki je bil dan na trg pred 14. junijem 2026, bo lahko v prometu do porabe zalog.

Pobudnica sprememb evropske direktive o medu, ki določa nova pravila, je bila prav Slovenija. Poreklo bo moralo biti po novem označeno tudi na etiketah sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevih pirejev, pri katerih bo morala biti navedena tudi država izvora uporabljenega sadja.

Največ medu v EU proizvede Španija

Države EU z največjo proizvodnjo medu so Španija, Nemčija, Romunija, Poljska, Madžarska, Italija, Francija in Grčija. Slovenija je po teh podatkih v letu 2024 proizvedla dobrih tisoč ton medu, leto prej, ko je bila za slovenske čebelarje sezona katastrofalna, pa manj kot 300 ton.

Slovenski čebelarji so sicer svoj med že doslej označevali kot slovenskega, veliko večino pa prodali v Sloveniji, večinoma neposredno potrošnikom.

Od kod prihaja med v EU?

Evropska unija je za Kitajsko drugi največji proizvajalec medu na svetu, hkrati pa tudi velik neto uvoznik medu iz tretjih držav.

Po podatkih za prvo polovico lanskega leta je bilo največ medu uvoženega v EU iz Kitajske, in sicer dobrih 35 odstotkov oziroma 45 tisoč ton. Sledijo Ukrajina s 36 tisoč tonami oziroma 28 odstotki, Argentina (11 odstotkov) ter Čile in Mehika s po okrog 4 odstotki.

Tako pravijo uradni podatki, od kod so mešanice "iz EU in izven EU", pa doslej ni bilo mogoče natančno preveriti. Če ne poznamo točnega porekla medu, je tudi nadzor njegove kakovosti vprašljiv, je nedavno za N1 dejal predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč.

"Nikoli ni mogoče nadzorovati vsega, zato je pomembno vedeti, iz katere države prihaja med in kakšna je tam zakonodaja," je poudaril. Le tako je mogoče preveriti, ali med vsebuje tudi ostanke kakšnih (škodljivih) snovi, kot so pesticidi ali zdravila.

"Potrošnik se bo po novem lahko odločil, ali bo recimo kupil med, ki prihaja iz držav Mercosurja, kjer lahko uporabljajo različna fitofarmacevtska sredstva in antibiotike, ki so v Evropi že leta prepovedani, ali bo izbral drug izdelek," je povedal predsednik čebelarske zveze.

Na testiranju, leta 2023 opravljenem pod okriljem Evropske komisije, so za kar 46 odstotkov od 320 naključno izbranih vzorcev medu na evropskem trgu ugotovili, da so verjetno (deloma) ponarejeni oziroma vsebujejo dodani sladkorni sirup.

"Če je vsak drugi kozarec medu na trgu ponarejen in ljudje uživajo sladkorno raztopino, ki sploh ni med in je lahko celo zdravju škodljiva, potem je to kriminal. Ljudje kupujejo med zaradi zdravja, ne samo zaradi sladkega okusa. Zato gre predvsem za zaščito potrošnikov," je še poudaril Noč, zadovoljen, da je Sloveniji uspelo s pobudo.